Respiratorna motnja, za katero je pri izdihu značilna epizodna dispneja; astma je vnetna bolezen, ki napade bronhije. Simptomi astme vključujejo vnetje bronhialnega epitelija z znatnim otekanjem v obliki edema, bronhialno skrčenje s krčenjem gladkih bronhialnih mišic, imenovano spazem, ter hipersekrecijo sluza. To povzroča delno obstrukcijo bronhijev, zaradi česar pride do upiranja v dihalnih poteh, kar vodi do povečanja respiratornega napora. Astma se kaže v sopenju pri izdihu, piskajočem dihanju in težavah pri dihanju z dispnejo ali občutno zasoplostjo, ki je bolj ali manj neprijetna.
Astma se zato kaže v piskajoči bradipneji dihanja: mišice, ki se uporabljajo za dihanje in so ponavadi spodbujene le, ko se napolnijo z zrakom (vdih), so podvržene naporu tudi pri oddaji zraka iz pljuč (izdih), kar povzroča neugodje pri dihanju.
V resnejših primerih govorimo o akutni astmi ali astmatični bolezni, zlasti če se napadi podaljšajo. Bolnik ne more govoriti in postane cianotičen, pri čemer se poti, njegov utrip se upočasni in pojavljajo se respiratorne pavze, ki lahko vodijo v smrt.
Za pojav astmatičnih napadov so lahko krivi številni dejavniki, predvsem cigaretni dim, ki draži bronhialno hiperrazdražljivost, znano tudi kot intrinzično astmo. Zato je odvisnost od tobaka, aktivna ali pasivna, astmatiku zelo škodljiva, saj izziva ponovljene in hude napade. Število astmatikov se povečuje, zlasti pri otrocih; vdihavanje cigaretnega dima lahko njihove dihalne težave še zgolj poslabša.
Evropski program HELP za boj proti tobaku vam lahko nudi veliko informacij in podporo pri prenehanju kajenja.
|
